Drobtinice ...

Načrti .....

Toše si je izjemno želel v Indijo, saj je menil, da bi imel tam navdih za ustvarjanje.

Zvezdništvo se ga ni dotaknilo



Čeprav je bil v Makedoniji dobesedno bog, je zvezdništvo jemal kot poslanstvo in ne kot poseben status.Vsi pravijo, kako preprost je bil. Ampak tak je bil, ker je vse jemal kot svoje poslanstvo, ne pa kot svoj zasebni podvig, prizadevanje za uspeh in zvezdništvo, za denar ali prepoznavnost. Sploh ni imel tovrstnih motivov, ki vodijo večino glasbenikov na sceni. Bil je edinstven v tem, kako trdno na tleh in kako daleč od vsega zvezdniškega blišča je bil.

Slutnje

Toše je bil dan pred nesrečo doma v Kruševu. Njegov oče je nekam šel. Toše ga je kmalu po odhodu poklical in vprašal: »'Tatko', kje si?«
Oče mu je odgovoril: »Ja, tukaj pač. Pridem domov.«
Čez pol ure ga je Toše spet poklical. Oče mu je rekel: »Kako, kje sem, saj bom prišel domov. Kaj pa je?« »Ja ... nič, pridi domov. Hitro pridi domov,« mu je odgovoril Toše.
In tako ga je trikrat, štirikrat poklical. Četrtič ga je oče vprašal, ali je kaj narobe. »Ne, ne, ne. Samo pridi čim prej domov, da bova malo skupaj, ker kasneje me boš lahko gledal samo na slikah,« mu je odgovoril dan pred smrtjo.

Podobno je reagiral ob pogovorih s svojo sestro. Večer pred nesrečo, ko se je vsedel v avto in odšel na pot je poklical svojega prijatelja. Naključje je hotelo, da so se na nekem mestu zbrali njegovi tesni prijatelji in se na svoj način poslovil tudi od njih.
Po uspešnem koncertu v Skopju, ki ga je imel Toše pred 20.000 ljudmi, se je pevec z družino odpeljal v Kruševo. Med potjo mu je mama dejala, kako božansko je bilo in kako srečen je lahko, da ima tako čudovito življenje. Toše ji je odgovoril: »Res je lepo, škoda le, da bo tako kratko trajalo.« Mama mu je odvrnila: »Kako to misliš? Človek, imaš 26 let!« Toše pa ji je odgovoril: »Zame bo prekratko.«

Toše se je zelo bal letenja.

Vsakič, ko je stopil na letalo, je tako rekoč umrl in se ponovno rodil. Strašno ga je bilo strah letal. Ko je moral na letališče, ga je prevzela težka in mučna energija, ki so jo ljudje okoli njega komaj prenesli. Potovanja z letalom so bila njegova največja žrtev za to, da bi objavil angleški album. Ko je Toše ustvarjal angleški album, je moral vsaj dvakrat na teden na letalo. In to je trajalo več kot leto. Zaradi snemanj je potoval v London, na Švedsko, Jamajko, Irsko …, in to skoraj vsaka dva dni. V tistem času je Toše praktično živel na letalu. Vse drugo, kar je bilo potrebno za nastanek njegove angleške plošče, je rad delal: rad je pel, rad je bil v studiu, rad je ustvarjal glasbo. To je bila njegova ljubezen. Tu se ni žrtvoval; se je pa zares žrtvoval, ko je moral sesti na letalo, in to je počel eno leto zelo intenzivno.

Navezanost na svojo družino

Toše je znal na zelo topel in včasih tudi na zelo samosvoj način pokazati, če je imel koga rad. Močno je bil navezan na starše. Tudi v puberteti, ko hoče biti večina najstnikov čim bolj neodvisna, je Toše gojil posebno pristen odnos do njih. Vendar ni bil mamin sinko. Tudi kasneje ju je pogosto klical, po navadi le zato, da ju je malo slišal. Zelo je bil navezan na svojo sestro, sicer pa kamorkoli ga je zanesla pot, vedno se je spomnil svoje družine.