Predpremiera filma

Včeraj zvečer je ljubljanski Kolosej gostil predpremiero dokumentarnega filma o nastanku albuma Tošeta Proeskega z naslovom Toše – The Hardest Thing.

Predpremiera za povabljene goste je napovedala prihod dokumentarnega filma v kinodvorane 12. 2. 2009.



Film prikazuje zakulisje nastajanja angleškega glasbenega albuma velikega zvezdnika z angelskim glasom. V filmu 'potujemo' od Jamajke, kjer je glasba nastajala, do snemalnega studia v Londonu in še naprej, v čas po njegovi smrti, žalovanja po vsem svetu. Na poti se razkrivajo neizmerna strast, pogum, hrepenenje in ljubezen do glasbe, ki so zaznamovali mladega pevca.

Tošeja je od samega začetka kariere spremljala ekipa ljudi, ki ji je zaupal, in ravno ti so tisti, ki jih lahko vidimo in spremljamo v dokumentarnem filmu, ki prikazuje snemanje njegovega zadnjega albuma The Hardest thing. Plošček je produciral svetovno priznani glasbenik Andy Wright, pesmi pa so nastajale med Jamajko in Londonom. Drugi del dokumentarnega filma je bil posnet po pevčevi smrti, celoten projekt pa je režiral slovenski režiser Boštjan Slatenšek.

Polna dvorana ljubljanskega Koloseja je dokumentarni film spremljalo s solzami v očeh. Ljudje še vedno težko dojememo, da glasbenika ni več med nami. Prav tako pa je še vedno pretresena njegova managerka Ljilijana Petrović, ki je komaj pozdravila zbrane obiskovalce si še vedno ni opomogla od tragedije. "Nisem več tako močna. Vsak dan sem manj…On je nezamenljiv. Tako poseben je bil," je povedala Ljilijana, ki je veljala za Tošejevo največjo zaupnico.

Toše in samostan

Njegovo pribežališče je bil samostan, kamor je hodil iskat svoj notranji mir. Samostan se nahaja osem kilometrov nad Kruševim. Imenuje Sveto preobraženje. Do njega sploh ni poti in treba se je povzpeti med prepadi. S hriba, kjer je samostan, je čudovit razgled, prostor pa je napolnjen s čudovito, blaženo energijo. Toše se je tam sproščal, tam je molil, tam je bil sam s seboj in tam je našel svoj notranji mir. Toše je pomagal pri njegovi obnovitvi, kadar je le imel čas, ga je pomagal popravljati – in to z lastnimi rokami. Nosil je kamenje in podobno. Za njegovo prenovo je dal tudi ogromno denarja. Obiskoval pa ga je tudi iz drugih razlogov, predvsem zato, da se je tam odmaknil od norije, ki jo je doživljal v Makedoniji. Toše je bil rad sam.

Drobtinice ...

Načrti .....

Toše si je izjemno želel v Indijo, saj je menil, da bi imel tam navdih za ustvarjanje.

Zvezdništvo se ga ni dotaknilo



Čeprav je bil v Makedoniji dobesedno bog, je zvezdništvo jemal kot poslanstvo in ne kot poseben status.Vsi pravijo, kako preprost je bil. Ampak tak je bil, ker je vse jemal kot svoje poslanstvo, ne pa kot svoj zasebni podvig, prizadevanje za uspeh in zvezdništvo, za denar ali prepoznavnost. Sploh ni imel tovrstnih motivov, ki vodijo večino glasbenikov na sceni. Bil je edinstven v tem, kako trdno na tleh in kako daleč od vsega zvezdniškega blišča je bil.

Slutnje

Toše je bil dan pred nesrečo doma v Kruševu. Njegov oče je nekam šel. Toše ga je kmalu po odhodu poklical in vprašal: »'Tatko', kje si?«
Oče mu je odgovoril: »Ja, tukaj pač. Pridem domov.«
Čez pol ure ga je Toše spet poklical. Oče mu je rekel: »Kako, kje sem, saj bom prišel domov. Kaj pa je?« »Ja ... nič, pridi domov. Hitro pridi domov,« mu je odgovoril Toše.
In tako ga je trikrat, štirikrat poklical. Četrtič ga je oče vprašal, ali je kaj narobe. »Ne, ne, ne. Samo pridi čim prej domov, da bova malo skupaj, ker kasneje me boš lahko gledal samo na slikah,« mu je odgovoril dan pred smrtjo.

Podobno je reagiral ob pogovorih s svojo sestro. Večer pred nesrečo, ko se je vsedel v avto in odšel na pot je poklical svojega prijatelja. Naključje je hotelo, da so se na nekem mestu zbrali njegovi tesni prijatelji in se na svoj način poslovil tudi od njih.
Po uspešnem koncertu v Skopju, ki ga je imel Toše pred 20.000 ljudmi, se je pevec z družino odpeljal v Kruševo. Med potjo mu je mama dejala, kako božansko je bilo in kako srečen je lahko, da ima tako čudovito življenje. Toše ji je odgovoril: »Res je lepo, škoda le, da bo tako kratko trajalo.« Mama mu je odvrnila: »Kako to misliš? Človek, imaš 26 let!« Toše pa ji je odgovoril: »Zame bo prekratko.«

Toše se je zelo bal letenja.

Vsakič, ko je stopil na letalo, je tako rekoč umrl in se ponovno rodil. Strašno ga je bilo strah letal. Ko je moral na letališče, ga je prevzela težka in mučna energija, ki so jo ljudje okoli njega komaj prenesli. Potovanja z letalom so bila njegova največja žrtev za to, da bi objavil angleški album. Ko je Toše ustvarjal angleški album, je moral vsaj dvakrat na teden na letalo. In to je trajalo več kot leto. Zaradi snemanj je potoval v London, na Švedsko, Jamajko, Irsko …, in to skoraj vsaka dva dni. V tistem času je Toše praktično živel na letalu. Vse drugo, kar je bilo potrebno za nastanek njegove angleške plošče, je rad delal: rad je pel, rad je bil v studiu, rad je ustvarjal glasbo. To je bila njegova ljubezen. Tu se ni žrtvoval; se je pa zares žrtvoval, ko je moral sesti na letalo, in to je počel eno leto zelo intenzivno.

Navezanost na svojo družino

Toše je znal na zelo topel in včasih tudi na zelo samosvoj način pokazati, če je imel koga rad. Močno je bil navezan na starše. Tudi v puberteti, ko hoče biti večina najstnikov čim bolj neodvisna, je Toše gojil posebno pristen odnos do njih. Vendar ni bil mamin sinko. Tudi kasneje ju je pogosto klical, po navadi le zato, da ju je malo slišal. Zelo je bil navezan na svojo sestro, sicer pa kamorkoli ga je zanesla pot, vedno se je spomnil svoje družine.

Aria

ARIA

Sai
nascono così
fiabe che vorrei
dentro tutti i sogni miei
e le racconterò
per volare in paradisi che non ho
e non è facile restare senza piu' fate da rapire
e non è facile giocare se tu manchi
aria come è dolce nell'aria
scivolare via dalla vita mia
aria respirami il silenzio
Non mi dire addio ma solleva il mondo
sì
portami con te
tra misteri di angeli
e sorrisi demoni
e li trasformerò
in coriandoli di luce tenera
e riuscirò sempre a fuggire dentro colori da scoprire
e riuscirò a sentire ancora quella musica
aria come è dolce nell'aria
scivolare via dalla vita mia
aria respirami il silenzio
non mi dire addio ma solleva il mondo
aria abbracciami

volerò
aria ritornerò nell'aria
che mi porta via dalla vita mia
aria mi lascerò nell'aria
aria com'è dolce nell'aria
scivolare via dalla vita mia
aria mi lascerò nell'aria


ZRAK

Znas
tako se radjaju
bajke koje bih volio imati
u svim svojim snovima
i ispricat cu ih
kako bih letio u rajeve koje nemam
i nije lako ostati bez vila koje bi lovio(oteo)
i nije se lako igrati ako ti nedostajes

Zrak kako je slatko u zraku
skliznuti iz ovog mog zivota
Zrak udahni mi tisinu
ne reci zbogom vec podigni citav svijet
da
ponesi me sa sobom
medju andjeoske tajne
i vragolaste osmijehe
a ja cu ih pretvoriti u sitna njezna svjetalca
i uvijek cu uspjeti pobjeci medju sarene boje koje treba razotkriti
i uspijet cu i dalje cuti onu muziku

Zrak kako je slatko u zraku
skliznuti iz ovog mog zivota
Zrak udahni mi tisinu
ne reci zbogom vec podigni citav svijet
Zrak zagrli me

letjet cu
zrak vratit cu se u zrak
koji me odvodi iz mog zivota
zrak pustit cu se u zraku
Zrak kako je slatko u zraku
skliznuti iz ovog mog zivota
zrak pustit cu se u zraku


ZRAK

Veš
tako se rojevajo
pravljice ki bi jih rad imel
v vseh svojih sanjah
in povedal jih bom
da bi letel v nebesa ki jih nimam
in ni lahko ostati brez vil ki bi jih lovil
in ni se lahko igrati če tebe ni

Zrak, kako sladko je v zraku
zdrseti iz tega življenja
Zrak, vdihni mi tišino
ne reci zbogom ampak dvigni ves svet
da
odnesi me s seboj
med angelske skrivnosti
in vražje nasmehe
jaz pa jih bom spremenil v majhne nežne lučke
in vedno bom uspel pobegniti med pisane barve ki jih je potrebno odkriti
in še naprej bom slišal tisto glasbo

Zrak, kako sladko je v zraku
zdrseti iz tega življenja
Zrak, vdihni mi tišino
ne reci zbogom ampak dvigni ves svet
Zrak, objemi me

letel bom
zrak, vrnil se bom v zrak
ki me odnaša iz tega življenja
zrak, prepustil se bom zraku
Zrak, kako je sladko v zraku
zdrseti iz tega življenja
zrak, prepustil se bom zraku

The Hardest Thing

28. januarja bo v Ljubljani slavnostna premiera dokumentarnega celovečernega filma The Hardest Thing. V slovenksih kinematografih ga bodo začeli predvajati 12. februrja. Album pa izide 25. janurja.

Dokumentarec režiserja Boštjana Slatenška prikazuje nastajanje albuma The Haredst Thing. V filmu je veliko še neobjavljenih posnetkov iz zakulisja nastajanja tega albuma, kot tudi ekskluzivnih izjav glavnih akterjev, ki so sodelovali na snemanju. Med drugimi o Tošetu govorita tudi slovita skladatelja in producenta Andy Wright in Wayne Hector, ki sta prispevala večino skladb za album.

Toše še ni pozabljen

Tragično preminuli makedonski pevec Toše Proeski še ni pozabljen. V naselju Novo lišče v Skopju naj bi po besedah tamkajšnjega župana, dobil svojo ulico. Makedonski arhitekti trdijo, da bo urejena kot trg, ki bo malce spominjal na newyorški Central park. Na ulici bodo arhitekturno in vizualno dominirali štirje monumentalni stebri, ki bodo predstavljali člane banda, fontana pa bo nameščena na sredino trga in bo predstavljala pokojnega pevca. Toše je bil in ostal simbol mladih v Makedoniji in na Balkanu. S trgom želijo mladim postaviti prostor, kjer se bodo srečevali, se družili in ohranjali spomin na pevca.

Vir: Siol net

Naslovnica Tošetovega albuma

Dolgo pričakovani album popularnega makedonskega pevca, ki izide 25. januarja, je izbrana ena izmed štirih naslovnic. Zmagala je slika Tošeta z motivom noči in zvezde v ozadju.

Po izidu albuma bodo oboževalci deležni še nepozabnega poklona, ki bo pesmim dodal posebno razsežnost. Na velika platna namreč prihaja film, ki bo razkril, koliko truda in ljubezni je Toše vložil v snemanje omenjenega albuma in kakšna je pot k svetovnemu slovesu. Ekskluzivni filmski posnetki njega in njegovih sodelavcev bodo še enkrat spomnili, da je Toše s svojo energijo ustvarjal nekaj edinstvenega.

Film je nastal v produkciji založbe Lilija Records in podjetja Casablanca Film Production, producenta sta Nina Sever in Igor Pediček, režiser pa je Boštjan Slatenšek.

Vir: siol.net

Ob obletnici smrti

"Bolečina ni minila ...minilo je žalostno in prazno leto brez tebe ...
no, ti si še vedno tu ...
v naših srcih in dušah boš živel večno ...
Pogrešamo te, angel naš."

Glasba in spomin živita

Pred dobrim letom dni je na cesti ugasnilo življenje Tošeta Proeskega, mladega glasbenega velikana, ki je s svojim angelskim glasom in osebnostjo osvojil srca številnih oboževalcev.

Toše, znan tudi kot velik vernik in humanist, ki je zadnja leta deloval kot ambasador miru, je deset dni pred tragično smrtjo nastopil na skopskem mestnem stadionu, napolnjenem do zadnjega kotička. Nihče ni slutil, da je bilo to pevčevo koncertno slovo od nepregledne množice oboževalcev, predvsem pa oboževalk, v rodni Makedoniji.

Leto dni po njegovi smrti spomin na velikega glasbenika še vedno živi. V nedeljo, 5. oktobra, 2008 je na mestnem stadionu v Skopju potekal veliki dobrodelni koncert, posvečen Tošetu.

16.10.2007

Toše Proeski je dne 16.oktobra 2007 ob 6.20 uri umrl v prometni nesreči na avtocesti A3 Zagreb - Lipovac, na Hrvaškem, pri Novi Gradiški v avtomobilu Volkswagen Touareg, kot sovoznik. Voznik avtomobila, 32-letni Georgij Georgijevski, je izgubil kontrolo nad avtomobilom in udaril v tovornjak. Toše je umrl na kraju nesreče, njegova menedžerka Ljiljana Petrović je dobila lažje telesne poškodbe, voznik pa težje poškodbe.

Toše je bil pokopan 17.oktobra v Kruševu ob prisotnosti družine in velikem številu njegovih največjih oboževalcev, prijateljev in glasbenih sodelavcev s celega Balkana.

Toše Proeski

Biografija

Todor - Toše Proeski (makedonsko Тоше Проески), makedonski pevec, * 25. januar 1981, Prilep, Makedonija, † 16. oktober 2007, Nova Gradiška, Hrvaška.

Otroštvo je preživel v mestu Kruševo v osrednji Makedoniji. Starša Dominika in Nikola sta že v njegovem ranem otroštvu opazila njegov glasbeni talent, zato sta ga od malega vzgajala v glasbenika. Njegov prvi pomembnejši nastop je bil na otroškem festivalu Melfest v Prilepu, kjer je zmagal dvakrat zapored v letih 1996 in 1997. Po nastopih na festivalu Makfest leta 1997 v Štipu s pesmijo Pušti me in festivalu Skopje (makedonski izbor za pesem Evrovizije) naslednjega leta s pesmijo Ostani do kraj, kjer je osvojil tretje mesto, je sledil njegov preboj. Leta 1999 je izdal prvi album Nekade vo noќta, istega leta je s pesmijo Tvoite bakneži na moite beli košuli na festivalu v Skopju slavil zmago po izboru občinstva. Poleti je imel prvi samostojni koncert v Skopju, ki si ga je kljub deževnemu vremenu ogledalo na tisoče ljudi. Junija 2000 je izdal drugi album Sinot Božji. Leta 2001 je na Podgorica Festivalu osvojil drugo mesto s pesmijo Nemir (duet s Karolino Gočevo), marca 2001 pa je imel v Skopju pet zaporednih koncertov, ki so bili razprodani do zadnjega kotička. Oktobra 2002 je izdal tretji album Ako me pogledneš vo oči, ki je bil posnet v Grčiji, novembra istega leta pa se je podal na prvo veliko turnejo. Študiral je solo petje na Glasbeni akademiji v Skopju, tako da je bil eden redkih šolanih pop glasbenikov na območju bivše Jugoslavije. Vokal je izpopolnjeval v New Yorku, kjer ga je petja učil sloviti profesor William Rey, ki je delal tudi z Lucianom Pavarottijem.

Njegov največji hit je pesem Čija si, s katero je leta 2003 zmagal na srbskem festivalu Beovizija (srbski izbor za pesem Evrovizije). Takrat si je Toše začel graditi tudi mednarodno kariero.

Leta 2004 je bil izbran za predstavnika Makedonije na Evroviziji. 14. februarja 2004 je na makedonski televiziji predstavil osem pesmi, izmed katerih je bila nato izbrana pesem Angel si ti (angleško Life), s katero je na izboru v Istanbulu osvojil 14. mesto.

Leta 2003 je prejel Humanitarno nagrado Matere Tereze za svoje številne dobrodelne koncerte. Septembra 2004 je postal najmlajši Unicefov ambasador dobre volje. Njegova pesem Za ovoj svet (angleško This world), posneta leta 2004, je postala je Unicefova himna.

Leta 2004 je izdal album Den za nas, četrti po vrsti in prvi, ki smo ga lahko kupili tudi v Sloveniji, leta 2005 pa je izdal hit album Pratim te.

Leta 2006 je izšel Božilak, na katerem je Toše zapel priredbe tradicionalnih makedonskih pesmi, na katerem se nahaja tudi znana pesem Zajdi, zajdi.

V letih 2006 in 2007 je osvojil drugo in prvo mesto na Hrvatskem radijskem festivalu. Njegova pesem Srce nije kamen je bila največkrat poslušana pesem na hrvaških radijskih postajah v letu 2006.

Avgusta 2007 je izdal aktualni album Igri bez granici, ki ga kritiki bivše Jugoslavije že ocenjujejo kot album leta. Zadnji veliki koncert je imel 5. oktobra na mestnem stadionu v Skopju.

Jeseni 2007 je v Sloveniji izšla njegova edina pesem v slovenščini z naslovom Moja. Konec oktobra je nameraval izdati prvi album v angleščini, na katerem bi se nahajal tudi duet Aria z italijansko pevko Gianno Nannini.


Diskografija

1999 - Nekade vo noќta
2001 - Sinot božji
2003 - Ako me pogledneš vo oči, Ako me pogledaš u oči (srbska verzija)
2004 - Den za nas, Dan za nas (srbska verzija),
2004 - Toše Proeski - Live Skopje stadion 2004 (DVD)
2005 - Po tebe Pratim te (srbska verzija)
2006 - Božilak (priredbe makedonskih narodnih pesmi),
2006 - Toše Proeski - Live Skenderija 2006(DVD),
2006 - Toše Proeski - Live Skopje stadion 2006 (DVD)
2007 - Igri bez granici, Igra bez granica (hrvaška verzija)
2008 - Toše Proeski - Live Skopje (DVD),
2008 - Toše Proeski - Live Beogradska arena (DVD)
2009 - The Hardest Thing


Uradna spletna stran
Stara spletna stran